041 466 179
borisumek58@gmail.com
(Maj 2023) TIHA VNETJA SO POVEZANA Z VEČINO KRONIČNIH NENALEZLJIVIH BOLEZNI
Suzanne Somers: Eight steps to wellness. Life-altering secrets from today's cutting edge doctors. 2008
Prodor medicine čez meje mogočega. Skrivnosti vrhunskih zdravnikov, ki vam bodo spremenile življenje
Ljubljana 2013.
Do leta 1951 se je v mrliški list lahko vpisalo »umrl od starosti«, od takrat dalje se vpisuje posamične vzroke in bolezni. Veliko slišimo o pridruženih boleznih. Še posebej se bojimo Alzheimerjeve in drugih demenc, Parkinsonove bolezni, ki naj bi bile kar spremljevalke starosti. Težava ni samo v starosti,kot se rado poudarja, ampak v tem, KAJ JEMO IN PIJEMO, KAKO SPIMO IN SE GIBAMOTER KAKŠNE SOCIALNE POVEZAVE IMAMO. Tu je potrebno iskati vzroke za naše kronične nenalezljive bolezni. Preventivno pa je potrebno nastaviti razmišljanje na spremembo naše prehrane in drugih stvari, ki jih lahko spremenimo. Hrana nikakor ne deluje na nas samo skozi kalorije, maščobe, beljakovine in ogljikove hidrate. Deluje tudi EPIGENETSKO – poslabšuje ali izboljšuje naš DNK. Od izražanja (ekspresije) naših genov je odvisno naše zdravje in počutje. Sodobno pridelana hrana – z uporabo pesticidov, fungicidov, umetnih gnojil, pri živalih pa antibiotikov, hormonov in drugih snovi – tudi sproža tiha vnetja. Kot ime samo pove, gre za zelo škodljivo biokemično reakcijo, ki ne boli in je ne zazna noben instrument, dokler se ne pokaže kot kronična nenalezljiva bolezen. Posledice so splošna razširjenost presnovnih težav, inzulinske rezistence in diabetesa, epidemije debelosti, Azheimerjeve demence, Parkinsonove bolezni, avtizma in drugih bolezni.
Že leta 1942 je dr Victor Lindlachr, avtor knjige Si to, kar ješ napisal, da 90% modernih bolezni izhaja iz cenene, predelane in predpripravljene hrane. To so peciva, hitra prehrana, suhomesnati izdelki, konzervirana hrana, slaščice, mleko in mlečni izdelki, ki vsi vplivajo na nastanek tihih vnetij. S tako hrano vnašamo vse več kemikalij, konzervansov, barvil, ojačevalcev okusa, stabilizatorjev, umetnih sladil. Nanje reagira naš imunski sistem in jih poskuša odstraniti ali nevtralizirati. Če to vnašanje traja dalj časa, se tiho vnetje lahko manifestira kot migrena, astma, multipla skleroza, sladkorna bolezen tip 2, revmatoidni artritis, fibromialgija, Chronova bolezen, celiakija, rak, srčnožilne bolezni, infarkt in druge. Tiho vnetje vpliva tudi na možgane, kar je vidno kot vpliv na kognitivno funkcijo, spomin, razpoloženje ter Alzheimerjeva demenca in druge nevrološke bolezni.
S spremembo prehranjevalnih navad se tiho vnetje lahko upočasni, zmanjša ali celo ustavi. Hrana mora vsebovati vse barve, ki prihajajo od fitonutrientov. To so karotenoidi, polifenoli, saponini, glukozinolati, terpeni, flavonoidi, lignani in drugi. Te snovi rastline branijo pred škodljivci, v naših telesih pa opravljajo pomembne funkcije. Delujejo proti rakavim celicam, proti bakterijsko, protivirusno, antitrombotično, urejajo holesterol, krvni tlak in drugo. Rastline vsebujejo vitamine in minerale, ki sodelujejo pri tvorbi hormonov, encimov, izgradnji celic in ustvarjanju potrebne energije. Ene najmočnejših protivnetnih snovi so omega 3 maščobne kisline, ki jih dobimo iz rib hladnih globokih morij in alg.
V 2. svetovni vojni so Japonci delali raziskave na dodatkih prehrani, takoimenovanih MSG (glutamati), obstaja veliko različnih. Ti ojačevalci okusov, ki delujejo na dopaminski sistem, so se že takrat z Japonske prenesli v ZDA in pozneje po celem svetu. Praktično ni več predelane hrane brez glutamatov, ki so skriti pod drugimi imeni (natrijev kazeinat, kalcijev kazeinat, nekateri hidrolizirani proteini). Še posebej je zaskrbljujoče, ker to dodajajo v otroško hrano. Samo leta 1970 je bilo v ameriško hrano dodanih 262000 ton MSG. Ljudje so se tako navadili na te ojačevalce okusov, da četudi bi se proizvajalci hrane odločili zmanjšati ali prekiniti vnašanje MSG v hrano, je težava v tem, kaj bi konkurenčna podjetja naredila. Kadar uživamo glutamate v hrani, ti povečujejo toksičnost pesticidov in ostalih strupov v hrani. Epidemija debelosti, diabetesa, težav z endokrinimi žlezami, vse je tudi povezano z uživanjem MSG, aspartama in drugih dodatkov. Kombinacija enega in drugega izjemno poveča toksičnost. Nujno je ozaveščanje prebivalstva o škodljivosti takšne hrane in kakšne posledice nam to prinaša ter širitev tega znanja med ljudmi.
OKOLJSKI VPLIVI NA ČLOVEŠTVO
Suzanne Somers: Eight steps to wellness. Life-altering secrets from today's cutting edge doctors. 2008
Prodor medicine čez meje mogočega. Skrivnosti vrhunskih zdravnikov, ki vam bodo spremenile življenje
Ljubljana 2013.
Trenutno doživljamo tako škodljiv okoljski napad kot ga človeštvo ni še nikoli prejizkusilo. Toksične snovi so v naši hrani, zraku, ki ga dihamo, vodi, ki jo pijemo, v tkaninah naših oblek, kuhinjskih in drugih čistilih, izpušnih plinih avtomobilov, mobilnih telefonih, računalnikih, strupenih tovarniških in drugih odpadkih. Vsa ta strupena kemična kaša vpliva na naša telesa različno, od slabšega delovanja imunskega sistema, do poškodb možganov, nepravilnega delovanja hormonov, čustvenih in drugih motenj. Poleg industrijskih kemikalij imamo v sebi še ostanke farmacevtskih zdravil, težke kovine, prehranske aditive, barvila, konzervanse, polnila ter legalne in ilegalne droge, alkohol, tobak, heroin, kokain in druge. Živimo z več kot 3000 kemikalijami, dodanih v našo hrano, ter preko 10 000 kemikalijami v obliki topil, emulgatorjev, konzervansov, ki se uporabljajo v predelavi hrane. Te kemikalije lahko ostanejo v telesu zelo dolgo, tudi več let. Kako delujejo posamične kemikalije na naše telo, za nekatere vemo, za druge ne. Kako delujejo skupaj v tej kemični kaši pa ga ni strokovnjaka, ki bi na to odgovoril, koristno verjetno da ne delujejo.Zdrava pamet nam govori, da ne moremo živeti v okolju s tolikimi kemikalijami in pričakovati, da bomo ostali zdravi. Slaba novica je, da ti strupi ne bodo izginili, kvečjemu še več jih bo. Dobra novica pa je, da se jim lahko deloma izognemoin da ima telo načine razstrupljanja, ki jim lahko omogočimo dobro delovanje.
Vse se začne s prehrano, ki ima direkten vpliv na naše zdravje in počutje. Moramo se naučiti ločevati hrano organskega porekla in trajnostne pridelave od hrane, pridelane na ogromnih farmah in predelane hrane. Hrana, ki je pridelana trajnostno na organski način, sveža, lokalna in sezonska, ima potrebna hranila in fitohranila. Predelana in predpripravljena hrana nima nič od tega. Potrebno se je naučiti brati nalepke, deklaracije in pravilno razumeti izraze, ki so tam napisani. Ključnega pomena je ohraniti dom in telo prosta vseh strupenih kemikalij. Odstranite vse onesnaževalce in strupena čistila in jih nadomestite z ekološkimi, zdravju prijaznimi. Bodite pozorni na zrak, ki ga dihate. Žal večino časa preživimo v zaprtih prostorih, a se tega premalo zavedamo. Obstaja možnost, da se v prostorih nahajajo plesni, glivice, benzen, kloroform, formaldehid v pohištvu in preprogah. Filtri za čiščenje zraka so dostopni, pa tudi običajne lončnice lahko uporabimo kot filtrirne naprave za onesnažen zrak. Filtriranje vode je ključnega pomena. Na žalost je voda iz pip eden glavnih izvorov strupenih kemikalij, ki jih morajo naša telesa prečistiti. Vodni filter bo precej pripomogel k razstrupljanju telesa. Poskrbite za dober imunski sistem in dobro delovanje limfnega sistema z redno telovadbo in gibanjem. Limfni sistem nima črpalke, zato sta gibanje in telovadba tako pomembna. Potreba po spopadu s strupi, preden se le ti pokažejo kot bolezen, še nikoli ni bila večja. Zdravstvena oskrba v prihodnosti naj v svoji srčiki nosi absolutno zahtevo po varnih in učinkovitih razstrupljevalnih postopkih, ki bodo narejeni, preden imunski sistem in organi posameznika prenehajo ustrezno delovati. Enako velja za odstranitev virov hrupa, ki vpliva na naš živčni sistem, ter na elektromagnetno onesnaženje okolja, na katero vplivajo gospodinjski aparati, TV, računalniki, telefoni, električne instalacije. Do tega vpliva pride tudi izven naših domov in bivališč (trafopostaje, daljnovodi, repetitorji, mobilne postaje in drugo).
(Avgust 2022) V seriji Znanost preventive (Science of Prevention) nas je dr David Perlmutter s sogovorniki opozoril tudi na škodljive snovi v okolju (gl tudi Štirje temelji zdravja: Spanje, Telesna aktivnost, Čista voda in prehrana, Umiritev duha). Glifosat uniči plevel, gensko spremenjene rastline pa so zanj neobčutljive. Glifosat toksično deluje na mikrobiom. Enako velja za nekatera umetna sladila. Zaradi učinka na mikrobiom posredno pospešijo inflamacijo. Veliko snovi v okolju je endokrinih motilcev. Določene snovi v predelanem mesu lahko povišajo insulinsko rezistenco. Zdravila, ki se uporabljajo za zniževanje težav z zgago, vplivajo na mikrobiom. O tem je eden od strokovnjakov napisal dve knjigi. Strupi so lahko v vodi in zraku. Težko se izognemo vsem škodljivim snovem, lahko pa zmanjšamo breme škodljivosti tako, da jemo čim manj predelano hrano, po možnosti organsko pridelano, uporabljamo ustrezno posodo za kuhanje, filter za vodo; da pijemo dovolj vode in se potimo – tudi tako gredo strupi ven – uživamo fitohranila, ki pospešujejo detoksifikacijo in določene dodatke, ki povečajo kapaciteto za detoksifikacijo.
(Julij 2022) Dr David Perlmutter je z veliko znanimi zdravniki in drugimi strokovnjaki pripravil serijo 12 delov Preprečevanje Alzheimerjeve bolezni, Preventing Alzheimer's. Kratek opis posameznih delov najdete tudi v rubrikah pod skupnim naslovom Štirje temelji zdravja.
Strokovnjaki večkrat ponovijo, da ni nikoli prezgodaj ali prepozno začeti delati spremembe.
(Julij 2022) Morda vas bo kratek opis kakšne vsebine napeljal, da boste knjigo prebrali ali si pogledali posnetek. Namenoma so napisani stavki iz starejših materialov (gl Maté, Lipton) ravno zato, da se vidi, da današnja priporočila glede zdravega življenjskega sloga niso modne muhe, pač pa so osnovane na že desetletja trajajočih raziskavah in znanstvenih dognanjih. Trajalo je 200 let, da je angleška mornarica obvezno predpisala načine za preprečevanje skorbuta (gl Rucklidge). Dolgo je trajalo, da ljudje prepoznajo škodljivost kajenja in da so na škatlicah cigaret opozorila. Tako se bo vsak zase na osnovi podatkov, ki jih ima, odločil, kakšno hrano in vodo bo užival, koliko bo telesno aktiven, kako bo umirjal svoj um in koliko bo spal. Lahko pa pride do Semmelweisovega refleksa.
Prehrana in duševno zdravje
Dr Julie Rucklidge: Presenetljivo dramatična vloga prehrane za mentalno zdravje
TEDx predavanje The suprisingly dramatic role of nutrition in mental health
Klinična psihologinja dr Julia Rucklidge je 2014 na TEDx imela predavanje z naslovom The suprisingly dramatic role of nutrition in mental health (Presenetljivo dramatična vloga prehrane za mentalno zdravje). Predavanje je začela s spominom na dr Ignáca Semmelweisa (1818 do 1865), madžarskegazdravnika, porodničarja, rešitelja porodnic, genialca. Danes ga pozna ves svet, v njegovo čast so bili postavljeni kipi, po njem se imenujejo univerze. Dr Rucklidge je poudarila njegovo pionirsko delo pri preprečevanju poporodne mrzlice – in spomnila na to, da je umrl zasmehovan in strt, ker se je takratna uradna medicinska znanost norčevala iz njegovih dognanj – tak način je dobil ime Semmelweisov refleks. (Glej tudi https://www.freeideascenter.si/2020/07/01/kongres-coachev-in-mentorjev-ali-semmelweis-je-imel-prav).
Semmelweisov refleks je metafora za človeško vedènje, kjer refleksno zavrnemo novo znanje, ker nasprotuje ustaljenim normam, stališčem ali vzorcem. Vsak dan se lahko pojavlja na svetu veliko novih znanj, ki jih refleksno teptamo – namesto da bi se poslužili pravih orodij in mentorjev/ coachev. Ti vedo, kaj je dobro spremeniti in kako se to da spremeniti. Trenerji športnikov vedo, ali je potrebno več ali manj napadalnosti, strategije, psihične priprave, treninga moči, počitka, prehrane ali česa drugega. Lao Tzu (tudi Laozi ali Lao-Tze) je v šestem ali četrtem stoletju pred našim štetjem napisal: »Kdor preveč brani svoja stališča, najde malo ljudi, da se strinjajo z njim.«
Tako dolg uvod sem naredila, ker so nekateri ob predavanju dr Julie Rucklidge imeli Semmelweisov refleks: kategorično so zanikali, da bi prehrana lahko vplivala na duševno zdravje. Kot znanstvenica je zato svoje trditve podkrepila z izsledki svojih raziskav, objavljenih v upoštevanih strokovnih časopisih.
Svoje predavanje je tudi zaključila s podatkom iz zgodovine. Mornarji so pred stoletji na dolgih plovbah umirali zaradi skorbuta kot posledice pomanjkanja vitamina C, dokler niso s sabo jemali sodov s kislim zeljem. A kar 200 let je minilo, da je bilo to predpisano kot obvezno v angleški mornarici.
Miselna orodja za srečo
Rolf Dobelli: Umetnost dobrega življenja
Podnaslov: Dvainpetdeset presenetljivih poti do sreče
Prevedla Maruša Mugerli Lavrenčič. Učila 2018 (original 2017).
Bi brali knjigo Umetnost dobrega življenja, ob tem da avtor prostodušno priznava, da definicije dobrega življenja ne pozna. Pravi, da to pa vemo, kaj dobro življenje ni. Bi brali knjigo, v kateri avtor napiše, da so naši možgani ustvarjeni za kameno dobo, da sta programska in strojna oprema naših možganov, enaka kot takrat, ko so se okrog nas pasli mamuti? Avtor nas spomni na to, da je svet v deset tisočih let postal zelo kompleksen in ga ne razumemo več, zato se nam napake dogajajo v konkretnem življenju. Bolj kompleksen in povezan kot je svet, večja je verjetnost radikalno novih, popolnoma nepričakovanih udarcev usode, zato se danes izplača vlagati v miselna orodja, da smo čustveno pripravljeni na izgube. Miselna orodja nam omogočajo, da na svet gledamo bolj objektivno in na dolgi rok ravnamo bolj razumno. Avtor piše, da bomo srečo našli le v svoji mentalni trdnjavi. Rolf Dobelli, po izobrazbi ekonomist, nam zaupa, da dvainpetdeset miselnih orodij izvira iz psihološke znanosti zadnjih štiridesetih let, stoicizma in iz dolge tradicije literature o naložbah – velikokrat citira Warrena Buffeta in Charlija Mungerja. Najuspešnejši investitorji namreč morajo poskusiti čim bolje oceniti prihodnost. Zanimiva je njegova definicija modrosti, ki je ne enači z akumulacijo znanja. »Modrost je preventiva. Pametna oseba težavo reši, modra se ji izogne.« Je pa težava, ker so uspehi, doseženi s preventivo, za zunanji svet nevidni.
Možgani so evolucijsko zasnovani tako, da se odzovejo na najbolj neznatne spremembe, saj je bilo pred 10 000 leti to nujno za preživetje. Danes pa je važna pozornost na za nas najpomembnejšo stvar, zato nam avtor svetuje, da bodimo pri sprejemanju informacij kritični, strogi in previdni, tako kot smo pri jedi ali jemanju zdravil. Piše, da je prizadevanje za čim boljšo zunanjo podobo nagon, ki se je zakoreninil globoko v nas pred tisoči let, ko je bilo to nujno za preživetje. Za današnji čas pa svetuje, da se ne ukvarjamo z všečkanjem in priznanji, pač pa naj živimo tako, da bomo sami sebe lahko pogledali v ogledalo. Preseneča ga, koliko ljudi se ne meni za eno najpomembnejših in najpreprostejših pravil: sebe lahko spremenimo, drugih pa ne. Edino, kar nam ne more biti odvzeto, so naše misli; vse ostalo je minljivo. Nazadnje, a ne najmanj pomembno, pa še miselno orodje, zaradi katerega sem si vsebino knjige najbolj zapomnila in zato knjigo še enkrat prebrala. Rolf Dobelli navaja, da so imeli v gimnaziji učitelja, ki je ocene delil naključno –brez najmanjše povezave z znanjem in dosežki. Učenci so vpili, da je to skrajno nepravično. Učitelj je odvrnil: »Življenje je nepravično. Prej ko boste spoznali, bolje bo!« Rolf Dobelli je napisal, da je bila to zanj ena najpomembnejših lekcij v gimnazijskem šolanju.
Miselna orodja za srečo
Rolf Dobelli: Umetnost jasnih misli
Podnaslov: 52 miselnih napak, ki jih prepustite drugim
Prevedel Gregor Klemenc. eBesede 2014 (original 2011).
Avtor takole opredeli miselne napake: to so sistematični odkloni od racionalnosti, od optimalnega, logičnega, razumnega razmišljanja in obnašanja; posebno važna je beseda sistematično, saj take napake ponavljamo vedno na enak način. Ena takih napak je Družbena potrditev (čredni nagon), ki pravi, da se obnašam pravilno, če se vedem tako kot drugi. Avtor nam razloži, zakaj se tako vedemo. Pred 50 000 leti smo se z lovskimi in nabiralskimi prijatelji sprehajali po Serengetiju in kar naenkrat vsa družba zbeži. Zbežite tudi vi in šele na varnem razmišljate, ali je bil to lev ali nenevarna žival. Če bi drugače razmišljali, bi izginili iz genetskega rezervoarja. Veliko miselnih napak razloži na ta način.
Za Zmoto potrditve avtor pravi, da je mati vseh miselnih napak. Pomeni našo nagnjenost k temu, da si nove informacije razlagamo v skladu s svojimi obstoječimi teorijami, svetovnim nazorom in prepričanjem. Nove informacije, ki se s tem ne skladajo, izločimo. Internet nam omogoča, da se povezujemo s skupinami enako mislečih, ki učinek zmote potrditve še povečajo. Kako se ubraniti? Podajte se na lov za nasprotnimi dokazi in sami uničujte svoje najljubše teorije. (Morda boste potem sami preskusili, ali je res, da prehrana vpliva na naše zdravje in počutje. Morda se boste zamislili nad vsemi stvarmi in dogajanji v okolju, ki niso prijazne do vas. Opisano v knjigah zdravnika Gaborja Matéja, celičnega biologa Bruca Liptona, pa na več mestih v zvezi s tihim vnetjem.)
Tragedija skupnega na nas preži, kjer ima lahko korist eden, škodo pa nosi družba. Avtor razlaga, zakaj se tako težko ločimo od ideje skupne lastnine: evolucija nas na to socialno dilemo ni pripravila, ker so nam bili skoraj celotno zgodovino človeštva na voljo neomejeni viri in še do pred 10 000 leti smo živeli v majhnih skupinah do 50 ljudi. Izpusti ogljikovega dioksida, sekanje gozdov, onesnaževanje voda, smeti, banke, ki so »prevelike, da bi propadle« – je le nekaj takih primerov. Računati na samoodgovornost je naivno; predlaga, da je vse, česar se ne da privatizirati (ozonske plasti, morja, tirnic satelitov), treba upravljati. V spremni besedi nam Rolf Dobelli še enkrat razloži, da je razmišljanje biološki pojav, oblikovala ga je evolucija. V zadnjih 10 000 letih pa se je zelo spremenilo okolje, kateremu so bili prilagojeni naši možgani. Ustvarili smo svet, ki ga ne razumemo več. Evolucijska psihologija razloži večino miselnih napak. Misliti razumno je naporno, piše Rolf Dobelli, a pri pomembnih osebnih ali poslovnih odločitvah se sam poskuša odločiti kar se le da razumno.
Za Zmoto potrditve Rolf Dobelli, avtor knjige Umetnost jasnih misli pravi, da je mati vseh miselnih napak. Pomeni našo nagnjenost k temu, da si nove informacije razlagamo v skladu s svojimi obstoječimi teorijami, svetovnim nazorom in prepričanjem. Nove informacije, ki se s tem ne skladajo, izločimo. Priporoča, da vztrajno iščimo nasprotni dokaz, kot je počel že Charles Darwin.
Precej smo si različni. V medicini v ospredje prihaja personalizirana medicina. Na enako zdravilo se pacienti različno odzivajo. Farmakogenomika je interdisciplinarna veda, ki proučuje, kako in v kolikšni meri posameznikov genetski zapis določa farmakološki odziv na določeno zdravilo ali način zdravljenja.
Podobno je tudi glede ukrepov za boljše zdravje in počutje: nekaj koristi enemu, nekaj drugega pa nekomu drugemu. Vsak si izbere tisto, kar mu pomaga k boljšemu zdravju in počutju. Tu so zbrani nekateri podatki o vsebinah knjig in drugih virov.
Biokemik Robb Wolf v svoji knjigi opisuje zgodbo svoje prijateljice zdravnice Terry Wahls, ki so ji postavili diagnozo multiple skleroze. Zanimivo je pogledati njeno TEDx predavanje Minding your Mitochondria (Pazi na svoje mitohondrije). V manj kot 18 minut predavanja pove, kako je ugotovila, da pri tej bolezni mitohondriji ne delujejo dobro. Mitohondriji so organele v celicah, ki proizvajajo energijo. Ugotovila je, kaj ščiti mitohondrije. S korenito spremembo prehrane, ki je bila podobna prehrani lovcev in nabiralcev pred veliko leti, je lahko vstala iz invalidskega vozička. Jedla je zelo veliko listnate zelenjave, zelenjave, ki vsebuje žveplo, raznobarvno zelenjavo in jagodičevje. Veliko avtorjev ta del prehranjevanja tudi podpira, različna mnenja pa imajo glede mlečnih izdelkov, škrobnih jedi in mesa. Strinjajo pa se, da je predelana hrana zelo škodljiva. Dvojno slepih raziskav na tem področju najbrž ni ravno lahko izpeljati. Terry Wahls je jedla tudi organsko trajnostno pridelano meso. Želela se je čim bolj približati prehrani lovcev in nabiralcev, ki so živeli pred več tisoč leti, saj meni, da je človeški organizem prilagojen na tak način prehrane.
Na voljo je veliko podatkov, na podlagi katerih si lahko vsak oblikuje tako prehrano, ki mu bo koristila. Gl tudi Food Revolution Summit oz. Network (www.foodrevolution.org).
Na spletni strani www.vlastakuster.si je veliko vsebin o EFT v slovenščini.
V angleščini o EFT piše Nick Ortner (www.thetappingsolution.com ). Naredil je tudi seznam znakov, da smo pod stresom. Razdelil jih je v:
Za zmanjševanje stresa priporoča EFT.
Avtorica, profesionalna pevka, po izobrazbi diplomirana akademska igralka, je v uvodu knjige napisala, da nam želi zaupati preproste načine, kako je kljub nenehnemu in velikemu stresu, ki ga prinaša svobodni odrski poklic, v dvajsetih letih kariere premagovala ovire in se ni iztrošila ali izgorela. Našteje vse, kaj ji je pomagalo, za zadnja leta pa pravi da je to Ruska dihalna telovadba. Vaje so bile »izumljene« za profesionalne pevce in govorce, po desetletjih klinično dokazanih uspehov pa so tudi v uradni medicini Rusije. Ruske dihalne telovadbe se je naučila med študijem opernega petja v Rusiji. Večina ljudi štiriindvajset ur na dan diha plitko. Navaja, da redna vadba okrepi vse mišice, ki sodelujejo pri dihanju, in človeku vrne naravno, globoko, refleksno dihanje – s tem pa vpliva na izboljšanje zdravja in počutja. Opisuje vpliv redne vadbe na boljši spanec, kar ji je sporočilo kar nekaj udeležencev njenih tečajev.
Poroča, da ima redna vadba izjemen učinek na glas – pevski in govorni, tako da je poleg profesionalnim pevcem in igralcem v veliko pomoč tudi učiteljem in predavateljem, ki tarnajo o težavah z glasom.
Ruska dihalna telovadba je, kot piše avtorica, zabavna, posamezne vaje so sestavljene iz številnih kratkih silovitih vdihov skozi nos in majhnih gibov, ki na lahkoten način razgibajo celo telo in ves dihalni aparat.
Natančnemu opisu in fotografijam vaj je v knjigi dodan tudi avtorski del, v katerem avtorica opiše svoje izkušnje in znanja, kako biti čim bolj zdrava, polna energije in v vsej življenjski zmešnjavi in pomanjkanju časa izgledati lepo. Prizna, da je bila večkrat na robu iztrošenosti, dokler ni začela živeti tako, kot opisuje v knjigi. (Iz)našla je svoje načine delovanja, razmišljanja, prehrane, sproščanja, samosvojih orodij in prišla do ideje, da bi vse to nakopičeno znanje in izkušnje morda pomagale tudi komu od nas.
Najlepša hvala avtorici, da jih je v svoji knjigi in na svojem spletnem programu podelila z nami!
Dr Jill Bolte Taylor, nevroznanstvenica, je avtorica knjige Kap spoznanja s podnaslovom Moja pot okrevanja po možganski kapi. Zaradi prirojene nepravilnosti žilja je doživela kap leve polovice možganov v svojem 37. letu življenja. Knjiga je izjemen poljudnoznanstven zapis dogajanja ob možganski kapi in, kot pove podnaslov, o popolnem okrevanju. Prva tri od dvajsetih poglavij so uvodna. Spoznamo avtorico ter opis možgan, da lahko bolje razumemo dogajanje ob kapi. Kar osem zadnjih poglavij in prilogi sta posvečeni napotkom, kako ravnati z osebami, ki doživijo možgansko kap in kaj lahko sami storijo za optimalno okrevanje.
Devetnajsto poglavje ima naslov Poiščite notranji mir. Avtorica navaja, da zahodna družba veliko bolj časti in nagrajuje spretnosti »delujoče« leve poloble kot »bivajoče« desne. Že v prejšnjih poglavjih opisuje svoje doživljanje, ko je pri njej prevladovalo delovanje desne možganske hemisfere. Pravi, da desni um zanima bogastvo sedanjega trenutka, da je zadovoljen, sočuten, skrben in neskončno optimističen. Nekateri so sposobni koristno uporabljati spretnosti obeh možganskih polovic, pri nekaterih prevladuje desna, pri drugih stvarna, usmerjena, analitična, kritična leva. Tu pa nam zaupa, kako sama prebudi zavest in osebnost desne poloble. Prvi nasvet je: zavestno upočasniti misli. Osredotočiti se na dihanje. Opazovati se. Sprostiti se. Zaznavati različne okuse in vonje, poglede in zvoke. Poslušati glasbo ali tišino. Občutiti pršenje vode po koži med tuširanjem in blagodejnost masaže. Z uporabo čutnih dražljajev obujati sedanji trenutek, prav tako kot s sprehodi v naravi, s petjem, muziciranjem in ustvarjanjem.
PODATKI SO IZ KNJIG, PREDAVANJ, SPLETNIH STRANI IN DRUGIH VIROV
https://info.bluezonesproject.com/home
Daniel Amen
Neal D. Barnard: How food affects hormones https://www.youtube.com/watch?v=0s5vzsabNpI
Neal D. Barnard: Ukrotite svoje hormone
Batmanghelidj F. Voda za zdravje in življenje
T. Colin Campbell, Thomas M. Campbell: Kitajska študija
Robynne Chutkab: Rešitev za MIKROBIOM. Hiša knjig, HKZ, 2021
James Clear: Atomske navade
David Epstein: Razpon
Ben Fletcher
Michael Greger: Kako ozdravimo s hrano
Ryzn Holiday: Umirjenost je ključ. UMco 2021
Mark Hyman
Izgorelost, RTV Slo1, 21.7.2021
Peter Kapš: Voda za zdravje
Vlasta Kuster www.vlastakuster.si
Daniel E. Lieberman: Naravno gibanje
Daniel E. Lieberman: Zgodovina človeškega telesa
Bruce Lipton: Biologija prepričanj
Sanja Lončar: Naravne rešitve za težave z virusi
Sanja Lončar, Sabina Topolovec, Marija Kočevar, Nadja Baćac: Ščepec rešitve
Marija Merljak, Mojca Koman: Zdravje je naša odločitev
Nick Ortner: www.thetappingsolution.org
Dean Ornish, Anne Ornish: Življenjski slog, ki razveljavi bolezni
David Perlmutter: Požgani možgani
David Perlmutter: Zdravi možgani
David Perlmutter, Austin Perlmutter: Negovani možgani
Jennifer Petriglieri: Usklajeni pari. UMco 2021
Ocean Robbins: https://foodrevolution.org/
Tony Robbins: Prebudite velikana v sebi
Michael Ryzen
Barry Sears: Zdravo življenje v zoni
David Servain-Schreiber: Življenje brez raka
David Servain-Schreiber: Ozdravimo depresijo, tesnobo in stres brez zdravil in psihoanalize
Irena Štaudohar: Kaj hoče ženska. UMco 2021
Chris Voss, Tahl Raz: Nikoli na pol. Miš 2021
Matthew Walker: Zakaj spimo
Ross Walker: Pot do zdravja
Rob Wolf: Navezani na hrano
https://www.zazdravje.net/
in drugi