Kratkorajni stres je pred tisoči let pomagal ljudem, da so se borili z nasprotnikom ali zbežali (boj, beg). Začasno povišanje hormona kortizola in krvnega sladkorja je bil dober mehanizem, ki je pomagal preživeti. Dandanašnji kronični stres pa je za možgane toksičen. Stalno zvišan kortizol spreminja črevesni mikrobiom, kar vpliva na imunski sistem, presnovo, živčne prenašalce. Poleg tega se zaradi zvišanega kortizola znižajo drugi hormoni, na primer oksitocin. Stres povzroča tiho vnetje v telesu in ima na možgane podoben vpliv kot hrana, ki povzroča vnetje. Stres zvišuje krvni sladkor in vodi v tudi za možgane škodljivo hiperinsulinemijo. Zaščitni mehanizmi iz preteklosti so sedaj zaradi kroničnega stresa škodljivi. Stresu je izpostavljena večina, pomemben pa je odziv nanj. Opazovali so, da se ob postopkih, ki umirjajo um, zniža nivo kortizola ter spremeni sestava mikrobioma spet v ustreznejšo. Vsak naj si zase izbere način, ki mu najbolj ustreza za znižanje odziva na stres: povezanost z naravo, meditacija, joga, telesna aktivnost, dihanje s prepono, kognitivno vedenjska terapija, smeh, dobri odnosi, vrtnarjenje, igranje instrumenta.

(Marec 2022) V današnjem načinu življenja smo izpostavljeni ogromnemu številu informacij, različnih pritiskov in zahtev. Običajno želimo ustreči vsem razen sebi. Tako kot kakovostno spanje, čista voda in prehrana ter telesna aktivnost, je tudi umiritev duha nujna za dobro zdravje in počutje. Zdi se, da možgani delujejo po programu, ki ga usmerjajo drugi – saj so ugotovili, da več kot 40 % budnega časa gledamo v TV, tablico, telefon, računalnik. Smo pod stalnim plazom sporočil, ki nam govorijo, kaj naj naročamo, jemo, pijemo, objavljamo, da bomo »všečnejši«. Velikokrat so, posebej mladi, razočarani nad seboj: primerjajo se z objavami drugih. Ti seveda objavljajo samo čudovite slike ali novice. Zdi se, da nimajo težav. Tako se na socialnih medijih ustvarja občutek, da je vse čudovito; kdor se s tem primerja, skoraj mora biti nesrečen.

Če se računalnik kdaj zatakne, strokovnjaki rečejo, da imamo odprtih preveč programov istočasno. Podobno je pri možganih: več aktivnih programov, več napak. Strokovnjak bi vam svetoval ponastavitev. Čas za umiritev duha si morate zagotoviti sami, nihče vam ga ne bo dal. Naučite se reči NE drugim, saj to pomeni DA vam samim.

Zaradi različnih ekranov, za katere se nam zdi, da jih moramo ves čas nadzirati, da ja ne izpustimo »pomembnih« podatkov, smo se navadili na večopravilnost. Pridobili smo občutek, da smo zelo zaposleni in učinkoviti. Vendar je dokazano, da možgani delujejo tako, da preklapljajo med opravili. Lahko opravljajo samo eno opravilo naenkrat.

Pri večopravilnosti seveda obstaja večja možnost napak – obenem pa je vedno manj zaželeno, da jih priznamo. Nekoč sem bil v tovarni Magirus-Deutz, na steni je bl ogromen napis v petih jezikih: NAPAKO LAHKO NAREDIŠ, OBVEZNO PA JO PRIJAVI. Želim si, da bi bil tak način obravnave napak, ki ima za cilj samo boljšo kakovost, ne pa izpostavljanje posameznika porogu, običajen. Kjer pa je prisoten strah pred napako, strah pred izgubo delovnega mesta, strah pred izgubo odnosa, ni daleč do izgorelosti. Tako neprespanost, prevlada mandljevega jedra nad čelnim režnjem in s tem agresivnost, anksioznost, impulzivnost – vse skupaj vodi v začaran krog. Lahko pa izstopimo iz njega, saj je dokazano, da umirjanje ojača ugodne povezave v možganih.

Umiritev duha zmanjša pojav anksioznosti, depresije, bolečine.

Joga, meditacija, EFT, sprehodi, šport, druženje in še marsikaj nam umirja duha, da lahko mirno spimo. Vse se vrti v krogu: na bolje ali na slabše: spanje, prehrana, telesna aktivnost in umiritev duha.

Naravni poskus bi lahko imenovali to, kar se dogaja v tkim. petih modrih conah na svetu (Blue zones). Tam ljudje živijo dolgo in zdravo. Svoje raziskave modrih con je opisal Dan Buettner. Pri večletnem proučevanju navad ljudi, ki živijo v teh conah, je ugotovil, katere skupne točke imajo: zmerna redna telesna aktivnost, življenjski smisel, zmanjševanje stresa, zmeren vnos kalorij, pretežno rastlinska hrana, zmeren vnos alkohola, skrbi za druge ter sodelovanje v družinskem, socialnem in duhovnem življenju.

‍