(Avgust 2022) Moč spanja, naravnega tonika za možgane (The power of sleep, nature's brain tonic). Narava ve, kaj je dobro za nas. Na to so nas posebej opozorili dr David Perlmutter in drugi strokovnjaki v seriji Znanost preventive (Science of prevention). Dovolj dolgo in kvalitetno spanje vpliva na znižanje inflamacije, bolj zdrav mikrobiom, zniža stres, poveča kreativnost, imunski sistem ustrezno deluje. Normalni vzorec spanja je odvisen od več organskih sistemov: mikrobioma, imunskega sistema, nadledvične žleze. Cirkadiani ritem uravnava cikluse organskih sisitemov. Če ga ignoriramo, delujejo neusklajeno. Ob neustreznem spanju se na primer poveča nivo grelina in zmanjša nivo leptina, ki uravnavata lakoto in sitost, izguba teže je ob tem težka. Poveča se insulinska rezistenca, inflamacija, Kortizol poveča apetit; dolgotrajno zvišan poškoduje črevesno steno kar lahko vodi do prepustnega črevesa z vsemi posledicami.

Glimfatični sistem odstranjuje škodljive snovi iz možganov predvsem ponoči. Če ne spimo dovolj dolgo in kvalitetno, se te snovi nalagajo v možganih.

Za dobro spanje priporočajo vstajanje ob isti uri, tudi ob koncih tedna, saj sicer sončna svetloba vsakič ponastavlja cirkadiani ritem. Da se prekine izločanje melatonina zjutraj, priporočajo izpostavljenost sončni svetlobi v prve pol ure po vstajanju. Zvečer pa izogibanje modri svetlobi iz elektronskih naprav (na voljo so tudi očala, ki blokirajo modro svetlobo), da se lahko začne ustrezno izločati melatonin. Spekter sončne svetlobe se v teku dneva spreminja, zjutraj je več modre svetlobe.

V današnjem času je veliko težav in bolezni posledica kroničnega pomanjkanja kvalitetnega spanca. Vsak lahko izboljša svoj spanec, so nam povedali strokovnjaki, kar ima dolgoročne pozitivne učinke.

‍

‍

(Marec 2022) Spanje je osnova. Brez zadostnega, kakovostnega spanja niti prehrana niti telesna aktivnost niti umiritev duha ne morejo priti do izraza. Iznajdba umetne svetlobe je drastično spremenila način življenja in dela, velikokrat na račun pomanjkanja spanja. Vedno se najdejo ljudje, ki se hvalijo, da rabijo zelo malo spanja in večina jih, deloholike, občuduje – malo spanja pa lahko vodi v hudo demenco.

Spanje je edini čas, ko se telo regenerira – seveda, če ima na voljo gradnike za regeneracijo. Posebej pomembno je to za možgane, saj glialimfatični sistem, ki odstranjuje škodljive snovi iz možganov, deluje v glavnem ponoči. Možgani predstavljajo 2 % telesne teže, porabijo pa kar do 30 % energije!

Dobro lahko spimo le v temi in miru. Pred spanjem in v spalnicah je odsvetovana uporaba elektronskih naprav, ki sevajo tkim modro svetlobo, saj ta poruši delovanje melatonina. Sicer je možna uporaba posebnih očal ali nastavitev drugačne osvetlitve na zaslonih naprav. Pomanjkanje spanja povzroči težave s spominom, pozornostjo, debelostjo in še veliko drugih težav – med temi je tudi vpliv na naše vedenje, saj postanemo agresivni, cinični, odtujeni od sebe, drugih in okolja, kar imenujejo sindrom odtujenosti. Pomanjkanje spanja spremeni delovanje genov, povezanih s stresom, vnetjem, imunskim odzivom. Kot posledico nezadostnega spanja naj poleg demence omenim prometne nesreče, saj jih veliko nastane prav zaradi pomanjkanja spanja. V knjigi M. Walkerja sem zasledil, da bi pravzaprav vsak pacient moral vprašati svojega kirurga, koliko je noč pred načrtovano operacijo spal. Sam dodajam, da bi bilo dobro enako vprašati vsakega voznika.

Spanec je boljši kot žganec, vendar tudi ob dovolj dolgem in kvalitetnem spancu se telo ne more regenerirati, če ne dobi ustreznih gradnikov za regeneracijo.

‍