Zdravnik F. Batmanghelidj v svoji knjigi navaja 46 razlogov (gl spodaj) za redno pitje vode, zanesljivo jih vi nekaj tudi poznate. Naj naštejem samo nekatere: občutek utrujenosti brez pravega vzroka, motnje spanja, pomanjkanje pozornosti, razdražljivost in vzkipljivost, tesnobnost in depresija, občutek, da nismo dovolj dobri, občutek megle v glavi, sla po industrijskih pijačah (gazirane pijače, čaj). Dnevno naj bi zdravi ljudje spili okrog 2 litra vode, odvisno je seveda od okoliščin. Lahko se tolažite, da ste spili dovolj čajev ali sadnih napitkov; vendar čiste vode ne more nadomestiti nobena druga tekočina, tudi ne mineralne vode, enako piše tudi prim dr Peter Kapš v svoji knjigi Voda za zdravje.

(Avgust 2022) Zdravnik F. Batmaghelidj je v knjigi Niste bolni, žejni ste! Založba ARA 2005, napisal teh 46 razlogov za redno pitje vode:

1.Brez vode ni življenja.

2.Relativno pomanjkanje vode sprva zatre in pozneje povsem zaustavi nekatere telesne funkcije.

3.Voda je glavni virenergije-cirkulirajoči kapital v telesu.

4.Voda zagotavlja življenjsko energijo, ko proizvaja električno in magnetno energijo znotraj sleherne celice.

5.Voda je lepilo v arhitekturi celične zgradbe.

6.Voda preprečuje poškodbe DNK in povečuje njene obnovitvene sposobnosti.

7.Voda zelo poveča učinkovitost imunskega sistema v kostnem mozgu, kjer se ustvarja imunski sistem (vsi njegovi mehanizmi) – tudi njegovo sposobnost zaščite predrakom.

8.Voda je glavno topilo za vso hrano, vitamine, minerale. Hrano razgradi na majhne delce, pozneje pa pomaga pri njeni presnovi in prebavi.

9.Voda napolni hrano z energijo, tako da delci hrane lahko oskrbijo telo z energijo. Zato je hrana brez vode za naše telo brez energetske vrednosti.

10.Voda poveča energetski izkoristek esencialnih snovi iz hrane.

11.Z vodo se snovi prenašajo po telesu.

12.Voda poveča učinkovitost rdečih krvnih telesc pri zbiranju kisika v pljučih.

13.Ko voda pride v celico, ji prinese kisik in odnese odpadne pline v pljuča, kjer se jih znebimo.

14.Voda odstrani toksične odpadke iz različnih delov telesa ter jih prenese v jetra in ledvice, od koder se izločijo.

15.Voda je najpomembnejše mazivo sklepov ter preprečuje artritične in hrbtne bolečine.

16.Vodo izkoriščajo medvretenčne ploščice, da lahko delujejo kot vodne blazinice in blažijo udarce.

17.Voda je glavno vlažilno odvajalo in varuje pred zaprtjem.

18.Voda zmanjšuje tveganje za srčni infarkt in možgansko kap.

19.Voda preprečuje zamašitev srčnih in možganskih arterij.

20.Voda je nujno potrebna za sistem telesnega hlajenja (znojenje) in (električnega) ogrevanja.

21.Voda daje moč in električno energijo za delovanje možganov, predvsem za razmišljanje.

22.Voda je nujno potrebna za učinkovito nastajanje serotonina in drugih nevrotransmiterjev.

23.Voda neposredno sodeluje pri nastajanju vseh hormonov v možganih, vključno z melatoninom.

24.Voda pomaga preprečiti motnje pomanjkanja pozornosti pri otrocih in odraslih.

25.Voda povečuje delovno učinkovitost, povečuje koncentracijo.

26.Voda je najbolj krepčilna od vseh pijač in nima nobenih stranskih učinkov.

27.Voda zmanjšuje stres, tesnobnost in depresijo.

28.Voda povrne normalne ritme spanja.

29.Voda premaguje utrujenost, polni nas z mladostno energijo.

30.Voda gladi kožo in zmanjšuje posledice staranja.

31.Voda daje očem sijaj.

32.Voda preprečuje glavkom.

33.Voda zmanjšuje tveganje za levkemijo in limfom, ko normalizira proizvodnjo krvi v kostnem mozgu.

34.Voda je nujno potrebna za večjo učinkovitost imunskega sistema v različnih delih telesa pri spopadih z okužbami in rakavimi celicami.

35.Voda redči kri in preprečuje nastajanje krvnih strdkov v obtoku.

36.Voda blaži predmenstrualne težave in vročinske navale.

37.Voda in utripanje srca omogočata redčenje in valove, ki preprečujejo nastajanje usedlin v krvnem obtoku.

38.Človeško telo nima zaloge vode, iz katere bi črpalo med dehidracijo. Zato moramo piti redno in skozi ves dan.

39.Dehidracija preprečuje nastajanje spolnih hormonov, kar je eden glavnih vzrokov za impotenco in izgubo spolne sle.

40.Ob rednem pitju vode lahko razločimo med občutkoma žeje in lakote.

41.Z vodo najlažje shujšamo, saj lahko z njenim rednim pitjem zmanjšamo telesno težo brez pretiranega odpovedovanja hrani. Če žejo, ki jo telo na začetku zamenjuje z lakoto, potešimo z vodo, ne bomo pojedli preveč.

42.Voda čisti toksične usedline, ki se zaradi dehidracije odlagajo v tkivu, sklepih, ledvicah, možganih in koži.

43.Voda zmanjša pojavljanje jutranje slabosti med nosečnostjo.

44.Voda povezuje mentalne in fizične funkcije. Poveča sposobnost za spoznavanje našega cilja in namena.

45.Voda preprečuje izgubo spomina ob staranju ter zmanjšuje tveganje za Alzheimerjevo bolezen, multiplo sklerozo, Parkinsonovo in Lou Gehrigovo bolezen.

46.Voda pomaga pri premagovanju zasvojenosti s kofeinom, alkoholom in mamili.

‍

Kako do čiste pitne vode?

Možnost kontaminacije vode je na vseh točkah od podtalnice pa do kozarca potrošnika. Voda se lahko onesnaži zaradi uporabe pesticidov na poljih, industrijskih odpadkov, zdravil, okoljskega onesnaženja, neustreznega vodovodnega sistema. Zamislite si plastenke vode v tovornjaku, ki stoji na soncu in pozneje v skladišču; iz plastike se v vodo izločajo ftalati in bisfenol, tako da pitje take vode ni rešitev. Smotrno je vodo dodatno filtrirati tik preden jo natočimo v kozarec ali steklenko.

‍

(Julij 2022) Serijo Science of Prevention jepripravil dr David Perlmutter, nevrolog, skupaj z veliko zdravniki specialisti drugih strok in drugimi strokovnjaki. Posvečena je preprečevanju Alzheimerjeve bolezni; napotki pa veljajo tudi za preprečevanje drugih kroničnih nenalezljivih bolezni. V epizodi Povezava med črevesom in možgani (The gut-brain connection) izvemo, kakšni so medsebojni vplivi črevesnega mikrobioma in možganov. Črevesni mikrobiom so mikroorganizmi, ki prebivajo v črevesu, in snovi, ki jih ti mikroorganizmi proizvajajo. Skrb za črevesni mikrobiom pomeni skrba za zdravje. Črevesni mikrobiom sestavljajo »dobri« in »slabi«mikroorganizmi. Slednjih je manj kot 1 odstotek. Če pa se slabe bakterije razrastejo – zaradi prehrane z veliko rafiniranimi ogljikovimi hidrati in malo vlakninami, sladkorja, predelane hrane, glifosata, stresa, premalo spanja, premalo telesne aktivnosti in drugih vplivov – pride do slabšega uravnavanja krvnega sladkorja, inflamacije. Zaradi propustnosti črevesne stene prestopajo tudi snovi, ki škodijo; nanje imunski sistem odreagira. Imunski sistem črevesa in možganov sta medsebojno povezana.

Dobra novica, kot pravi dr Perlmutter, pa je, da prepoznamo, kako velik vpliv imamo sami na svoje zdravje. Za zdravje mikrobioma poskrbimo s primerno prehrano (probiotiki, prebiotiki), kamor nikakor ne sodi gensko spremenjena hrana, odporna na škodljive herbicide. Telesna aktivnost ugodno vpliva na zdravje mikrobioma (mikrobiom tudi povratno vpliva na izboljšanje telesne kondicije), prav tako uravnavanje odziva na stres. Vsaka malenkost šteje.

‍

(Marec 2022) Pred desetletji so kot v opravičilo, da ne bo lakote na svetu, začeli s množično prirejo mesa na farmah; prepričan sem, da ste že videli posnetke ravnanja s temi živalmi na farmah. Da ne zbolevajo, dobivajo recimo veliko antibiotikov – tako so lahko otroci, ki to jedo, ob »prvem« stiku z antibiotikom že alergični nanj. Krave morajo dajati veliko več mleka kot pred desetletji; v tem mleku so hormoni, ki jih tam ne bi smelo biti. Strokovnjaki iz ZDA opisujejo, kako prehranska industrija pod pretvezo, da »nismo več sužnji štedilnika in kuhinje«, pripravlja škodljivo predpripravljeno hrano. V večini predpripravljene hrane so ojačevalci okusa; gre lahko za enostaven sladkor ali zapletene kemikalije. Prehranska industrija zaposluje več psihologov in znanstvenikov v iskanju takih dodatkov hrani, ki povzročajo vedno večjo odvisnost z vplivom na tkim plazilske možgane človeka. S tem preprečijo razumsko odločanje; človek podleže neustavljivi želji po »še«.

Zelo narobe je, da prehranska industrija cilja na otroke z prisrčnimi reklamami ali znanimi športniki in drugimi znanimi obrazi za svoje izdelke. Namen je le ta, da bi znova in znova kupovali take izdelke.

Sladkor dodajajo mesu, kečapu, ozvežilnim pijačam in še in še; sladkor povzroča zasvojenost, vnetja in, kar je najbolj opazno, debelost. Zaradi načina življenja v Sloveniji imamo na voljo še nekaj časa, da ne sledimo takemu načinu prehranjevanja. Prav tako iz ZDA pa prihajajo tudi poročila, kako z ustrezno prehrano lahko preprečimo oziroma odložimo nastanek kroničnih nenalezljivih bolezni, katerih skupni imenovalec je tiho vnetje.

Prepričan sem, da ste se čudili, ko ste gledali bolnega, debelega človeka, kako je mastno, slano ali sladko hrano, ki mu zanesljivo škodi. To je eden od znakov sindroma odtujenosti. Odtujeni smo lahko od sebe, od drugih in od narave/ Planeta. Tako nam ni mar ne zase, ne za druge, ne za naravo. Nevrolog dr Perlmutter, ki je skoval ta izraz, opisuje, kako mandljevo jedro (amigdala) prevzame nadzor nad našimi dejanji.

Pomislite, kdaj ste nazadnje imeli občutek sreče, izpolnjenosti, spočitosti; naj vam povem, da dobre prehranske odločitve pripeljejo do tega. Hrana nam preko sestavin določa naše vedenje, čustva, razumevanje tega, kar doživljamo. Neustrezna hrana pa ogroža našo sposobnost dostopanja do prefrontalnega korteksa, kar nam bi moralo zadoščati, da se zamislimo nad našimi prehranskimi navadami.

Vem, težko bo izkoreniniti kulturo prehranjevanja: kogar imamo radi, temu damo za rojstni dan torto. Ljubezen izkazujemo s hrano. V sto letih smo prešli neznanski skok (ne morem reči razvoj, ker to ni, raje bi napisal, da je padec) od lakote do preobilja zasvojljive hrane. Navade pa so ostale enake; razlika je, da so dandanes otrokom na voljo sladkarije, čipsi, sladoledi, sladke pijače vsak trenutek vsak dan. Težko bo izkoreniniti tako globoko navado, ki sega v pradavnino. Takrat je bil sladek sadež redek in zelo dober energent, ki je zadovoljil potrebe po energijI in ustvarjal zaloge maščob za čase pomanjkanja hrane. Tega danes ni, ljudje so na videz debeli, vemo pa, da so podhranjeni; v predelani hrani ni dovolj hranil.

Veliko je govora o makrohranilih (beljakovine, maščobe, ogljikovi hidrati), tudi o mikrohranilih (vitamini, minerali, o fitohranilih se skoraj ne govori), prav tako tudi ne o hrani za črevesni mikrobiom.

‍

‍

‍